A brez skrbi, do tega pojava najverjetneje ne bo prišlo v naslednjih nekaj milijardah let. Ko pa bo raven kisika začela upadati, bodo spremembe nastopile zelo hitro, opozarjajo strokovnjaki. V svoji študiji znanstveniki opozarjajo tudi, da stanje planetov, ki so bogati s kisikom, na splošno ni stabilno, kar med drugim vpliva na iskanje zunajzemeljskega življenja.

Kisik bo izginil pred vodo

To bo konec poti za človeška bitja in večino drugih oblik življenja, ki se za preživetje opirajo na kisik, zato upamo, da se bomo v naslednjih milijardah let naučili kolonizirati in po možnosti teraformirati na druge planete.

Da bi prišli do zaključkov raziskave, so raziskovalci izvedli podrobno modeliranje biosfere Zemlje, pri čemer so upoštevali spremembe sončne svetlobe in ustrezen padec ravni ogljikovega dioksida; ta plin razpade z naraščajočo temperaturo. Manj ogljikovega dioksida posledično pomeni manj organizmov, ki imajo sposobnost fotosinteze, na primer rastline, kar posledično pomeni manj kisika, ki ga le-te proizvedejo med fotosintezo.

Znanstveniki so že napovedali, da bo globalno segrevanje v približno dveh milijardah let izhlapelo oceansko vodo iz Zemljinega obličja. Nov model, ki temelji na slabih 400.000 simulacijah pa kaže, da bo znižanje ravni kisika tisto, ki bo pred izhlapevanjem vode največja grožnja življenju na našem planetu.

"Padec ravni kisika bo zelo, zelo ekstremen," je v začetku tega leta za New Scientist povedal Chris Reinhard s Tehnološkega inštituta Georgia. "Govorimo o milijonkrat manj kisika, kot ga imamo danes," še dodaja. 

Življenje na drugih planetih je treba iskati na podlagi različnih biosignalov, pravijo znanstveniki. Pričujoča študija je danes še posebej pomembna zaradi prizadevanj znanstvenikov za odkrivanje nezemeljskega življenja. Vse močnejši teleskopi objavljajo svoje podatke na spletu in znanstveniki želijo vedeti, kaj v njih iskati.

"Možno je, da bi morali poleg kisika iskati še druge biosignale. S tem bi morda imeli boljše možnosti najti življenje na drugih planetih," pravijo raziskovalci.

Njihova študija je del Nasinega projekta NExSS (Nexus for Exoplanet System Science), ki raziskuje bivalnost drugih planetov.

Po izračunih Reinharda in okoljskega znanstvenika Kazumija Ozakija z univerze Toho na Japonskem bi lahko obdobje bivanja Zemlje, bogate s kisikom, trajalo le 20 do 30 odstotkov celotne življenjske dobe planeta, medtem ko bi se mikrobno življenje lahko nadaljevalo še dolgo potem, ko človeštvo s planeta izgine, poroča Index.hr.