Tine Tomažič, eden od vodilnih Pipistrelovih razvojnikov, vodi delovno skupino za razvoj novih standardov za električne in hibridne pogone za splošno letalstvo ameriške organizacije ASTM. Tja ga je pripeljalo njegovo delo v skupini, ki je od leta 2004 razvijala nove standarde za dvoseda letala. "Dobro delo se je obrestovalo," pravi Tomažič.
Ajdovec, ki določa standarde v letalstvu
Vipavska dolina
Na fotografiji Pipistrelov razvojnik Tine Tomažič in direktor podjetja Pipistrel, d. o. o, Ivo Boscarol
Brez certifikata letalo ne more v prodajo, zato je še kako pomembno določiti nove standarde v letalstvu, ki predstavljajo osnovo certificiranju. Z novimi standardi se torej določa, kakšna sploh bodo nova letala. Novi standardi, ki jih trenutno pripravlja skupina, ki jo vodi Pipistrelov razvojnik Tine Tomažič, morajo biti pripravljeni do konca leta 2015, v veljavo pa bodo stopili leta 2017. Tako bosta tudi hibridna in električna različica panthere, Pipistrelovega štirisedežnega letala, lahko certificirani po novih standardih.
"Dani standardi so tako zastareli, da ne dovoljujejo uporabe obstoječih tehnologij in tistih tehnologij, ki še prihajajo," na vprašanje, zakaj je v letalstvu pomembno določiti nove standarde, odgovarja Tomažič in dodaja: "Brez tega lahko narediš le prototipe, ki pa jih ne spraviš na trg." Zato je tudi pomembno, da v skupini, ki določa nove standarde, sedi človek iz Boscarolove ekipe. "To prinaša neprecenljive izkušnje, kako svet, ki kontrolira uporabo letal, funkcionira. Zato lahko boljše razumeš, kako stvari funkcionirajo in hkrati imaš možnost vpogleda v prihodnost," razlaga Tomažič. Zanj osebno pa vodenje take skupine ljudi pomeni, da to kar dela, dela dobro.
Delovno skupino za razvoj novih standardov za električne in hibridne pogone za splošno letalstvo ASTM sicer sestavljajo strokovnjaki s področja nacionalne letalske oblasti, proizvajalci letal in tisti, ki zastopajo širši interes, torej predstavniki zavarovalnic, okoljskih organizacij, športa. Vsak od njih ima en glas, odločitve pa sprejemajo s konsenzom. Njihovo delo večino poteka po elektronski pošti, tri- do štirikrat na leto pa se dobijo tudi na tridnevnih konferencah, kjer razrešujejo morebitne pomisleke članov. Prav te dni delovna skupina denimo sestankuje v Bruslju.