Krajani so bili nove prometne infrastrukture veseli,  a “lipo se nam je zdelo škoda posekati; to je plemenito drevo, ki ima za Slovence tudi močno simbolično vrednost,“ so zapisali v dopisu našemu uredništvu. Odločili so se, da jo poskusijo rešiti. 

Lipa je bila namreč v slovenski zgodovini središče vaškega in trškega življenja. Pod njo so se zbirali, se pogovarjali, odločali in tudi pravdali. Pravde pod lipami se na Koroškem omenjajo še v 13. stoletju, na Goriškem pa vse do leta 1500. Naši predniki so si ponekod omislili tudi kamne, ki so jih razporedili pod lipo, nato pa med posveti sedeli vsak na svojem. Takšen prizor vas bo še danes pričakal ob znameniti lipi v Vrbi na Gorenjskem.

Krajani so se z željo po ohranitvi drevesa obrnili na Krajevno skupnost Škofije, ta pa na Mestno občino Koper. Župan Aleš Bržan s sodelavci je predlogu krajanov prisluhnil; lipe na Škofijah tako ne bodo podrli, saj so našli drugo primerno rešitev.

“Zahvaljujemo se vsem, ki so se zavzeli, da se lipa ohrani, da bo še naprej krasila naš kraj in pripomogla k prijetnejšemu bivanjskemu okolju,” se je v zapisu na odločitev občine odzvala ena izmed pobudnic za ohranitev drevesa, Majda Piciga.