Petrač je bil fizik svetovnega slovesa in tudi prvi kandidat slovenskega rodu za polet v vesolje. Od 1eta 1973 je neposredno sodeloval pri poskusih v breztežnostnem laboratoriju, pri poskusih z raketami, z vesoljskim taksijem in umetnimi sateliti.

Bil je mednarodno priznan strokovnjak na področju vesoljske tehnike, avtor mnogih znanstvenih publikacij in dejaven udeleženec številnih znanstvenih simpozijev. Bil je svetovalec Univerze Stanford, berlinske Freie Universitat, univerze v japonski Cukubi in ameriškega podjetja Lockheed Martin.

Njegove najzahtevnejše naloge so bile pri razvijanju in gradnji prvega infrardečega astronomskega satelita (IRAS), ki se je odlikoval z mnogimi prelomnimi odkritji. Petrač je prispeval rešitev za kontrolo infrardeče fokalne ravnine s 64 detektorji v štirih infrardečih valovnih pasovih. Uvedel je metodo za merjenje mase super-tekočega helija v breztežnosti.

Rodil se je 28. januarja 1932 v Kropi kot šesti otrok v delavski družini. Osnovno šolo je obiskoval v Kropi, Št. Vidu, nekaj mesecev tudi partizansko šolo. Kot dijak gimnazije v Kranju je maturiral leta 1951, nato je na ljubljanski univerzi študiral fiziko in matematiko. Leta 1956 je diplomiral iz fizike, nato od leta 1957 do leta 1963 opravljal delo profesorja na gimnaziji v Kranju.

Poslovil se je dr. Dušan Petrač, ugleden znastvenik pri @NASA in dolgoletni član @strankaSDS. Izjemen um, ponosen Slovenec, vedno pogumen, ko je bilo treba izpričevati resnico. Bog mu daj večni mir in pokoj. Sožalje vsem njegovim sorodnikom. ????️ ????️ pic.twitter.com/mwEvBhECVv

— Janez Janša (@JJansaSDS) May 14, 2023

Naključno srečanje s kasnejšim predsednikom Univerze Kalifornija Davidom Saxonom med obiskom nekdanjega nacističnega taborišča Dachau mu je odprlo možnost podiplomskega študija v Los Angelesu, kjer je leta 1971 doktoriral iz fizike. Disertacija je obravnavala pojave v super-tekočem heliju.

Zaposlil se je v laboratoriju za motorje na reaktivni pogon v kalifornijski Pasadeni, leta 1977 pa je pri Nasi postal višji znanstveni svetnik. V omenjenem laboratoriju je bil zaposlen do upokojitve leta 2012. Nasa mu je podelila naziv Ambasador Osončja.

Za zasluge pri vpeljavi kriogenike v vesolje je dobil medaljo Kurta Mendelssohna, med drugim pa je prejel tudi medaljo Nase za izredne zasluge. V Sloveniji je dobil naziv častnega senatorja mariborske univerze, bil je častni meščan Los Angelesa in Kranja. Bil je tudi častni član Inženirske akademije Slovenije.

Vselej je poudarjal, da je Slovenija ostala njegova domovina. V ZDA je odšel s soprogo Ireno, a se je pogosto vračal v Slovenijo in vedno poudarjal, da ga domovina ni pozabila. Veliko je sodeloval s Slovensko znanstveno fundacijo in društvom VTIS (V tujini izobraženi Slovenci).