Včerajšnja zgodovinska objava prvega posnetka črne luknje je po besedah slovenske astrofizičarke Andreje Gomboc z Univerze v Novi Gorici res pomembno odkritje. Če so bili do zdaj dokazi za obstoj črnih lukenj le posredni, je zdaj prvič na voljo neposredna slika sence črne luknje, je pojasnila.
PRIMORSKA ASTROFIZIČARKA O ZGODOVINSKEM POSNETKU: "Prvič imamo neposredni dokaz, ki potrjuje, kar smo pričakovali"
Slovenija
Andreja Gomboc
"Že več desetletij vemo, da obstajajo takšne črne luknje v središčih galaksij, a dokazi za to so bili le posredni. Zdaj imamo prvič res neposredno sliko sence črne luknje, ki potrjuje, kar smo pričakovali," je dejala Gombočeva. To, da ta dokaz zdaj obstaja, je sicer po njenih besedah le prvi korak, a znanstveniki se veselijo, kaj jim bo že ta prinesel pri nadaljnjem raziskovanju. Kot je navedla, bodo lahko s pomočjo slike, npr. na podlagi jakosti svetlobe in velikosti diska oz. sence črne luknje, izračunali lastnosti črne luknje, kot sta njena masa in hitrost vrtenja. Lahko bodo proučevali lastnosti snovi v tem disku. Gre za snov, ki se giblje skoraj že s svetlobno hitrostjo v izjemno močnem gravitacijskem polju, torej v ekstremnih pogojih, ki jih na Zemlji nikakor ne moremo ustvariti.
Zgodovinski prvi posnetek črne luknje
Lahko bodo tudi preverili, ali Einsteinova splošna teorija relativnosti, ki opisuje telesa, kot so črne luknje, drži vse do njihovega horizonta ali tam morda obstajajo kakšna odstopanja od nje. Še vedno nimamo teorije kvantne gravitacije, ki bi povezala kvantno mehaniko s teorijo gravitacije, torej splošno teorijo relativnosti. "Prav v bližini horizontov črnih lukenj bi se lahko pokazala povezava oz. namigi o možni kombinaciji obeh teorij," je ocenila. Včerajšnja zgodovinska objava obenem po njenem prepričanju kaže na to, kako pomembno je tudi v znanosti mednarodno sodelovanje. "Šlo je za globalni projekt, v katerem so povezali osem teleskopov po svetu. To je bil edini način, da so lahko dosegli dovolj dobro ločljivost za takšen posnetek," je še povedala.
Včeraj objavljeni zgodovinski prvi posnetek črne luknje je omogočila mreža teleskopov v projektu Event Horizon Telescope (EHT), v katerem sodeluje več kot 200 znanstvenikov. Mreža vključuje osem teleskopov po vsem svetu. Lokacije teh so na visokih nadmorskih višinah, med drugim v španski Sierri Nevadi, na havajskih in mehiških vulkanih, v arizonskih gorah, v čilski puščavi Atacama ter na Antarktiki. Na včeraj objavljenem posnetku je sicer črna luknja v središču galaksije M87 v ozvezdju Device okoli 55 milijonov svetlobnih let od Zemlje z velikostjo 6,5 milijarde mas Sonca.