V sindikatih opozarjajo, da ima vsak poklic svoje specifike, a ne pristajajo na tezo, da poklic policista ni primerljiv z nobenim drugim poklicem v represivnem delu državne uprave in operativnih službah zaščite in reševanja. Stališče policistov, da bodo s stavko preprečili, da bi ostali na enotnih izhodiščnih plačnih razredih za primerljive poklice, pa ocenjujejo kot nesprejemljivo.

Na današnji skupni novinarski konferenci Sindikata državnih organov Slovenije, Sindikata ministrstva za obrambo in Sindikata carinikov Slovenije so pojasnili, da je z izjemo policistov, ki so se jim plače dvignile na podlagi lanskega stavkovnega sporazuma, pri pooblaščenih uradnih osebah trenutno izhodišče 21. plačni razred.

V pogajanjih so pristali na 23. plačni razred, s čimer bi dosegli policiste, a so potem, ko so policisti zase zahtevali vsaj en plačni razred več oz. po zadnjem predlogu 25. plačni razred, tudi sami obnovili svojo prvotno zahtevo po 24. plačnem razredu. Ob tem opozarjajo, da bodo policisti z letom 2018 zaradi prehoda na višjo stopnjo izobrazbe še pridobili.

Tudi sami, če ne bo šlo drugače, napovedujejo stavkovne aktivnosti. Kot je dejal predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk, bodo začeli izvajati stavkovne aktivnosti tako v represivnem delu, kot v državni upravi nasploh. V Sindikatu carinikov Slovenije so po besedah njegovega predsednika Dušana Pečnika že zdavnaj oblikovali stavkovni odbor in postavili zahteve, ki so bile identične policijskim, a so dajali prednost dogovoru. Očitno pa, kot je ugotavljal, v tej državi nekaj dobiš le, če zagroziš s stavko.

Sindikat, ki ga vodi, zastopa tudi zaposlene v finančni upravi in od dobrega dela finančne uprave je po njegovih besedah odvisno tudi, koliko denarja bo priteklo v državni proračun. Pečnik je pri tem izpostavil, da se je krog nalog, ki jih opravljajo, razširil. "Tudi pri nas morajo zaposleni opraviti določeno izobraževanje in izpite, da lahko opravljajo svoje delo. Na določenih delovnih mestih pa ljudje ljudje po 10, 15 letih dobesedno izgorijo." Podobno je Verk izpostavil preobremenjenost zaposlenih v zaporskem sistemu; pravosodnih policistov kronično primanjkuje, opravijo ogromno nadur, veliko je bolniških odsotnosti.

Predsednik Sindikata ministrstva za obrambo Darko Milenkovič pa je ugotavljal, da se neka oblika stavke v Slovenski vojski že dogaja, saj jo je v mandatu te vlade zapustilo že 340 vojakov, 80 odstotkov zaradi nezadovoljstva. Dodal je še, da čeprav vojaki ne smejo stavkati, lahko stavkajo civilne osebe v Slovenski vojski, omenil je tudi proteste.

Poudaril je, da za vojake veljajo nekatere specifike, ki za druge represivne organe ne, vladna izhodišča v pogajanjih o plačnih anomalijah pa rušijo že sedaj minimalna razmerja v Slovenski vojski. V sindikatu ministrstva za obrambo ob tem opozarjajo še, da policisti s svojimi zahtevami še dodatno ovirajo sprejemanje sprememb zakonodaje, s katerimi bi izboljšali položaj vojakov.