Od središča Ankarana do Športnorekreacijskega parka Sv. Katarina se je po novem mogoče sprehoditi ob obali, po novem mostovžu, ki omogoča prečkanje občutljivega naravovarstvenega območja s slanim travnikom. Kot so danes pojasnili na novinarski konferenci v Ankaranu, je projekt vreden 560.000 evrov, od tega 25.000 evrov evropskih sredstev.
NOVA PRIDOBITEV V ANKARANU: Čez slani travnik po novem mostovžu (FOTO, VIDEO)
Ankaran
Edini sredozemski slani travnik v Sloveniji je zaščiteno območje Nature 2000 in vrednota državnega pomena. Da ga obiskovalci ne bi uničevali, so pred časom čez postavili lesen premostitveni objekt, dolg približno 150 metrov, ki pa je bil že dotrajan. Zdaj so ga obnovili in podaljšali na 577 metrov.
Novi mostovž je bistveno drugače zasnovan od starega, med drugim so les impregnirali s takimi snovmi, kot se uporabljajo pri gradnji pomolov, je povedal vodja projekta Danijel Starman. "Upamo in verjamemo, da bo bistveno trajnejši, kot je bil prejšnji," je dodal.
Namenjen je izključno pešcem. Ne bo le sprehajalna, ampak tudi učna pot, saj so ob njem postavili pet informacijskih tabel. Uredili so tudi razsvetljavo in postavili klopi.
Projekt Čez slani travnik so izpeljali v okviru Lokalne akcijske skupine (Las) Istre. Sodelovala sta občina Ankaran in Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS).
Po besedah ankaranske podžupanje Barbare Švagelj so zelo veseli uresničitve načrtov: "Izziv je bil, kako omogočiti, da se ljudje lahko sprehodijo od Sv. Katarine do Adrie in da hkrati ohranimo ta občutljivi košček narave, ki je tudi zaradi svoje majhnosti zelo ranljiv. Vzpostavitev tega premostitvenega objekta je bila pravzaprav edina rešitev". Kot je še dejala, so ljudje objekt hitro posvojili. Upa, da bodo v prihodnosti pot še podaljšali.
Biologinja in koordinatorka za izobraževanje v Škocjanskem zatoku Bojana Lipej je pojasnila, da je travnik pomemben predvsem zaradi dveh rastlin. Klasasta tavžentroža v Sloveniji raste samo tukaj, obmorski lan pa samo še v Škocjanskem zatoku. Na travniku se tudi prehranjujejo ptice različnih vrst, med drugimi pobrežniki in čaplje. Po njenih besedah so pravila obnašanja še posebej pomembna, "da lahko obvarujemo ves ta živalski in rastlinski svet in istočasno lahko tudi mi doživljamo in varujemo naravo".
Kot je še povedala, so v sklopu projekta izpeljali tudi osem izobraževalnih delavnic, ki se jih je udeležilo 153 udeležencev, med njimi največ študentov.
Direktor DOPPS Damijan Denac je dejal, da bi potrebovali mrežo takšnih akcij za zaščito narave, kot je ankaranska. Ocenil je, da je globalni upad biodiverzitete največja kriza, s katero se sooča človeštvo. Navedel je, da smo v kmetijski krajini v zadnjih 15 letih izgubili četrtino vrst ptic, v Evropi pa se je število ptic v nekaj desetletjih zmanjšalo za več sto milijonov osebkov.
Po njegovih besedah so globalne akcije dosegle "bolj medle" rezultate, še največ ambicije pa je pokazala Evropska unija z vzpostavitvijo Nature 2000. "Ta Natura pri nas v zadnjem času pri nas buri duhove, kajti nekatere moti in mislijo, da jim gre slabo zaradi nje, namesto da bi bili veseli, da imamo toliko, kot imamo," je pripomnil.
Komentiraj
Drugače pa to je bilo koncano ze lani. Malo ma čisto malo zamujate z informacijami ;)
Občina po meri exemplarnega superobčana.