Camus se je rodil v Mondoviju v Alžiriji, kjer je preživel težko otroštvo. Leta 1936 je diplomiral iz filozofije. Leta 1940 je začel objavljati v časopisu Paris-Soir. Med 2. svetovno vojno je aktivno sodeloval v odporniškem gibanju. Do leta 1947 je urejal glasilo Le Combat. Po vojni je deloval tudi kot režiser, lektor in dramaturg pri založbi Gallimard. Umrl je v prometni nesreči.

Kot eksistencialistični pisatelj, ki je bistveno vplival na povojno evropsko duhovnost, je bil v primeri s filozofom Jean-Paulom Sartrom izrazit idealist in moralist. Četudi je človekovo bivanje označil samo po sebi za absurdno, je temeljni smisel vendarle našel v predanosti sočloveku, v solidarnosti in uporu posameznika proti nesmislu, krivici in nasilju.

Glavna prozna dela

Njegova glavna prozna dela so Tujec (1942), Mit o Sizifu (1942), Kuga (1947), Uporni človek (L'homme revolte, 1951), Padec (La chute, 1957), Izgnanstvo in kraljestvo (L'exil et le royaume, 1957), Dnevniški zapiski (Carnets, 1935-1951) in Članki (Actuelles, 1958). Napisal je tudi drami Kaligula (1944) in Obsedeno stanje (L'etat de siege, 1948).