Vrhovno sodišče je na ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji. Do sklepa so prišli ob obravnavi pritožbe pobudnika referenduma o zakonu o drugem tiru Vilija Kovačiča zoper poročilo Državne volilne komisije o izidu glasovanja na referendumu.

Leben je v včerajšnji izjavi za medije v Ljubljani poudaril, da se celoten postopek ne odvija o samem zakonu o drugem tiru, ki so ga volivci na septembrskem referendumu podprli. "Res pa je, da bi odločitev ustavnega sodišča glede zakona o drugem tiru, da ta ne bo uveljavljen, zaustavila samo gradnjo," je dodal.

Vodja projekta je pojasnil, da trenutno ne morejo začeti z gradbenimi deli na terenu, ogroženih pa je tudi 153 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev, ki jih je Slovenija dobila za projekt. "Evropska sredstva so podeljena po principu porabi ali pusti. Če bomo začeli delati pozneje od časovnice, zastavljene v samih prijavah, bomo morali denar vračati," je opozoril.

Prva sredstva, ki jih je Slovenija pridobila na februarskem razpisu v okviru mehanizma Cef, t.i. blending razpisa, so bila po Lebnovih besedah že nakazana projektnemu podjetju 2TDK. "Teh sredstev ne moremo porabiti za stvari, za katera ne bi smela biti porabljena," je pojasnil.

Odločitev vrhovnega sodišča po besedah državnega sekretarja sicer ustvarja časovni zamik pri operativni izvedbi projekta, verjame pa, da bo ta čim krajši, ker je že začelo prihajati do finančne in gospodarske škode. "Kljub pravnim omejitvam pripravljamo vse, kar je v tem trenutku mogoče, da se bo na takoj po odločitvi ustavnega sodišča začela gradnja," je poudaril Leben in dodal, da v 2TDK ob podpori infrastrukturnega ministrstva začenjajo pripravo razpisa za gradnjo sedmih predorov, za kar je Slovenija dobila 109 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

Pogodbo za pripravljalna dela oz. izgradnjo dostopnih cest do trase drugega tira, ki jih bosta izvedla Kolektor CPG in sarajevski Euroasfalt, bodo medtem v Divači podpisali prihodnjo sredo. Posel bo vreden 14,4 milijona evrov. "S samim projektom gremo v okviru trenutnih možnosti naprej. Upamo, da bo ustavno sodišče prioritetno obravnavalo vlogo in bomo lahko potem nadaljevali s projektom," je še dejal Leben.

Pozive po čimprejšnji odločitvi ustavnega sodišča je slišati tudi iz poslanskih vrst. Vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer verjame, da ustavno sodišče razume, da je to prednostna naloga. "Gre za strateško razvojni projekt za prihodnost naše države in verjamem, da bo to prednostna domača naloga ustavnega sodišča, da lahko naredimo premike naprej," je dejala in opozorila, da ni več časa in ne morejo več čakati, če želijo v razvoj za prihodnost.

Vodja poslancev SD Matjaž Han upa, da si Slovenija ne bo zabijala avtogola, predsednik državnega zbora Milan Brglez pa aktualnih postopkov pred sodišči v torek ni želel komentirati, dejal pa je, da je vsak dan, ko država ne dela na razvoju in izgradnji drugega tira, izgubljen dan.

Pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru in vodja civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo Kovačič po drugi strani odločitev vrhovnega sodišča vidi kot "izrazito pozitivno" potezo. Pravi, da bo po odločitvi ustavnega sodišča zahteval nov referendum o zakonu o drugem tiru skupaj z državnozborskimi volitvami in s predhodno usklajeno zakonodajo, ki bo obema stranema omogočala enakovredno sodelovanje v kampanji.