V zadnjem času veliko pozornosti v javnosti dobiva umetna inteligenca Chat GPT. Po mnenju Marka Robnika Šikonje s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, strokovnjaka na področju umetne inteligence in strojnega učenja, je eden od pomembnih elementov, ki umetno inteligenco Chat GPT dela tako prepričljivo in zanimivo, njena zmogljivost.

Po njegovih besedah so namreč novejši modeli, kot je GPT4, bistveno večji od prejšnjih, so naučeni na drugačen način, da znajo slediti ukazom in znajo z ljudmi komunicirati v obliki dialoga. Obenem temeljijo na ogromni bazi podatkov. "Podatke črpajo iz vsega, kar se da prebrati na svetovnem spletu," je pojasnil.

Tudi z vidika jezikovnega modela so veliko bolj učinkoviti. Najnovejši modeli po mnenju skrbnice študijskega programa digitalno jezikoslovje Špele Vintar z ljubljanske Filozofske fakultete ustvarjajo še bolj berljiv, tekoč jezik, praktično že brez slovničnih napak, dobro se obnesejo tudi pri prevajanju.

Kot je opozorila, pa je opazna razlika med velikimi in manjšimi jeziki. "V slovenščini je kakovost nekoliko slabša, kdaj si radi izmislijo tudi kakšno novo besedo," je dejala. Ker se tovrstni modeli učijo iz človeških besedil, se je po njenih besedah prav tako treba zavedati družbenih stereotipov, stigme, predsodkov, ki so posledično zapisani v njih.

Čeprav so strokovnjaki mnenja, da je zanesljivost novejših modelov GPT dokaj visoka, pa vseeno ni 100-odstotna. Ob njihovi uporabi se moramo tudi zavedati, da odgovori ne bodo nujno pravi in resnični. V tem primeru govorimo o tako imenovanih halucinacijah oz. zmotah. Ključno vlogo pri preprečevanju halucinacij igra kontroliranje izhoda odgovorov, kot je izpostavil Robnik Šikonja, pa je lahko distribucija vseh možnih vprašanj, ki jih zastavljamo modelu, ogromna. "Vsega zato ne moremo pokriti in vsega nikoli ne bomo pokrili," je dejal.

Umetna inteligenca postaja prisotna na vse širšem spektru različnih področij. Med drugim v marketingu, industriji, robotiki, v zadnjem času zlasti v poklicih, ki se ukvarjajo z jeziki, kot so prevajalci, nenazadnje v medicini.

Kot je poudarila raziskovalka umetne inteligence v medicini Vida Groznik z ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko, se umetna inteligenca v medicini vedno bolj razvija na področju diagnostike, prognostike, personalizirane medicine, ki se je pojavila z razvojem genetske tehnologije, robotskih operacij in drugega. Kljub temu se umetna inteligenca v tej domeni v večji meri še vedno uporablja bolj na raziskovalnem nivoju, njena dejanska implementacija pa je zlasti zaradi finančnih omejitev otežena.

Umetna inteligenca kot orodje postaja vedno bolj prisotna tudi v izobraževalni sferi. Špela Vintar meni, da je treba njena orodja vključevati v učni proces in jih tudi uporabljati. Govorci so si bili sicer enotni, da moramo na umetno inteligenco gledati zgolj kot na orodje, ki nam lahko pomaga in nas ne nadomesti.

Po mnenju filozofa znanosti, tehnologije in človeškega izkustva Sebastjana Vörösa s Filozofske fakultete umetne inteligence, kot je Chat GPT, tudi ne bi smeli postavljati ob bok človeški inteligenci, temveč bi jo morali dojemati kot kolektivno inteligenco. "Razmišljati moramo o kolektivni inteligenci človeka, ki se udejanja v neki specifični obliki. Človeška inteligenca je namreč ključna za to, kar Chat GPT lahko počne," je dejal.

Govorci so se dotaknili tudi področja reguliranja uporabe umetne inteligence. Poudarili so, da je slednje pomembno, vendar pa se po mnenju nekaterih dogaja prepočasi. Najbližje tovrstni regulaciji je evropski The AI Act, za katerega napovedujejo, da se bo začel uporabljati v drugi polovici leta 2025.